Kočevska je bila med drugo svetovno vojno pomembno oporišče narodnoosvobodilnega boja (NOB). Od poznega poletja 1941 je Osvobodilna fronta (OF) povsod tam, kjer so vojne razmere to dopuščale, sistematično gradila ljudsko oblast in slovensko državnost. Ključni dogodek v tem procesu je bil zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju oktobra 1943. Letos mineva natanko osemdeset let odkar je kočevski zbor z razglasom, da je slovenski narod »končnoveljavno stopil v krog suverenih narodov«, postavil temelje slovenske državnosti.

Vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja (NOG) je zbor ljudskih predstavnikov načrtovalo že avgusta 1942, vendar ga je preprečila velika italijanska ofenziva. Ugodne vojaške in politične razmere poleti in jeseni 1943 so omogočile sklicanje še širšega zbora, kot so ga sprva načrtovali. Izvršni odbor OF (IO OF) je že 11. septembra 1943 izdal razglas o razpisu volitev za zbor odposlancev slovenskega naroda, ki so potekale od 20. do 25. septembra 1943. Aktivno in pasivno volilno pravico so imeli vsi moški in ženske, ki so dopolnili 17 let starosti.

Za kraj zasedanja je IO OF določil Kočevje. Potekalo je od 1. do 4. oktobra 1943 v dvorani Sokolskega doma. Za to priložnost so jo še posebej okrasili. Na predlog sekretarja IO OF Borisa Kidriča so nad odrsko odprtino zapisali zgodovinske besede Ivana Cankarja ''Narod si bo pisal sodbo sam''. Stranski steni dvorane so prepleskali sivo, prednjo in zadnjo steno z balkonom rdeče, vse stene pa prekrili z napisi in gesli. Ti so bili poškodovani ali uničeni kmalu po nemški okupaciji mesta 24. oktobra 1943. Skoraj nepoškodovan je ostal samo napis nad odrom.

Zasedanja se je udeležilo 668 neposredno in posredno izvoljenih ter delegiranih odposlancev in 78 delegatov odborov OF. Prisotne so bile tudi razne delegacije, gostje in vodja britanske vojaške misije za Slovenijo kanadski major William Jones. Odposlanci so zaradi nevarnosti napada nemških letal zborovali samo ponoči. Vsakokrat so začeli ob deveti uri zvečer in končali v zgodnjih jutranjih urah naslednjega dne. Podnevi so bili nastanjeni po okoliških vaseh, kjer je bilo poskrbljeno za hrano in prenočišče.

Kočevski zbor je posebnost v slovenskem in evropskem merilu. Bil je največje politično zborovanje na Slovenskem med drugo svetovno vojno. Tudi nikjer drugje sredi okupirane Evrope se ni zbralo tolikšno število zastopnikov naroda. Zbor je imel bolj deklarativni kot konstitutivni značaj, saj je sprejel le dva sklepa. Prvi se je nanašal na splošno mobilizacijo ljudi in gmotnih sredstev za potrebe NOB, drugi pa je jugoslovanski begunski vladi v Londonu odrekel »pravico zakonitega predstavnika slovenskega naroda«. Potrdil je že septembra 1943 sprejeti sklep o priključitvi Slovenskega primorja k matični domovini, za drugo zasedanje Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije – AVNOJ-a (Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije) v Jajcu konec novembra 1943, na katerem so bili položeni temelji nove Jugoslavije, pa izvolil 42-člansko delegacijo. Izvolil je še 120-članski Slovenski narodnoosvobodilni odbor (SNOO), ki je bil do oktobra 1946 vrhovni predstavniški in zakonodajni organ slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja in kasneje Ljudske republike Slovenije. Na svojem prvem zasedanju v Črnomlju februarja 1944 se je preimenoval v Slovenski narodnoosvobodilni svet (SNOS) in sprejel deklaracijo o združitvi Slovencev z drugimi narodi Jugoslavije »po načelih narodne enakopravnosti … svobodno, po svoji lastni volji, na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe, vključno pravico odcepitve«. To ugotovitev je leta 1992 upoštevala Arbitražna komisija mirovne konference za nekdanjo Jugoslavijo, ki je priznala pravico Slovenije do izstopa iz SFRJ in Evropski skupnosti predlagala njeno mednarodno priznanje.

Sklepi kočevskega zbora so spremenili status Slovenije v Jugoslaviji iz upravne enote, ki je bila pred 2. svetovno vojno banovina, v državnopravni (federalni) status. S tem dejanjem je bila v majhnem slovenskem mestu podana in začrtana politična pot k slovenski državnosti. Ta cilj je bil dosežen leta 1991 z ustanovitvijo samostojne in neodvisne Republike Slovenije.

Ivan Kordiš

Pokrajinski muzej Kočevje