Emil Jožef Krese: Moji spomini

Danes vam v okviru projekta slovenskih muzejev in galerij #naprejvpreteklost #praznicnimuzej predstavljamo knjigo Moji spomini Emila Jožefa Kreseta.

Ker je ravno hladni del leta za pokušino objavljamo kratek odlomek:

»V glavnem smo se stiskali v topli sobi. Ven sem se hodil edino sankat ali smučat. To je bil čas, ko sem se kot otrok igral z igračami in nadlegoval stara starša, da bi mi pripovedovala zgodbe. V najstniških letih, posebno med zimskimi počitnicami, ki so trajale dva tedna, pa smo se otroci sankali in smučali. Takrat je bilo najbolj priljubljeno smučišče nad križiščem sedanje gozdne ceste pod Stojno in ceste od pokopališča. Tam je bil pred vojno gozd oziroma tal od družine Šlajmer, rekli smo mu Gemparš tal. Pred vojno so ta del kosili kot laz, tako da drevje ni moglo zaraščati senožeti. Tu so bile tudi prve smučarske tekme v slalomu in veleslalomu. Pozneje so smučišče še povečali tako, da so nad senožetjo izsekali del gozda. Tam je bilo zame preveč strmo.

Tudi s skakanjem smo se ukvarjali. V začetku 50. let 20. stoletja je bila zgrajena skakalnica na koncu Podgorske ulice na poseki, ki so jo naredili Italijani, da so lahko po žičnici spravljali les s Stojne. To skakalnico je projektiral Bloudek, zato je bila narejena po predpisih in eno leto je bilo tu državno prvenstvo v skokih. Tekmoval je tudi legendarni Janez Polda…«

Vabljeni tudi k ogledu pogovora z Emilom Jožefom Kresetom.