SAKRALNA DEDIŠČINA NA KOČEVSKEM

Vodja projekta: Ivan Kordiš
Avtor razstave: Ivan Kordiš
Strokovna sodelavka: Vesna Jerbič Perko
Avtorica besedila za razstavo: dr. Helena Seražin
Avtorji besedil za razstavni katalog: 

• dr. France M. Dolinar, Nadškofijski arhiv Ljubljana
• dr. Mitja Ferenc, Filozofska fakulteta v Ljubljani, Oddelek za zgodovino
• dr. Helena Seražin, Umetnostnozgodovinski institut Franceta Steleta pri SAZU
• dr. Blaž Resman, Umetnostnozgodovinski institut Franceta Steleta pri SAZU
• mag. Gojko Zupan, Ministrstvo za kulturo, Direktorat za kulturno dediščino              

Čas trajanja razstave: 31. januar -7. marec 2008

Lokacija: Galerija Družina, Krekov trg 1, Ljubljana
Število panojev: 36
Število razstavljenih maket: 34
Gradivo za razstavo so prispevali:

• Pokrajinski muzej Kočevje
• Anton Špiletič
• Anton Troha
• Župnija Dolenja vas
• Župnija Fara pri Kočevju
• Župnija Kočevje
• Župnija Kočevska Reka
• Župnija Stara Cerkev

Makete cerkva in kapel izdelal: Anton Troha
Priprava gradiva za razstavo: Roman Zupančič
Postavitev razstave: Vesna Jerbič Perko, Ivan Kordiš, Aleš Škaper, Darjan Troha, Marjan Trope, Jože Zupančič, Roman Zupančič
Oblikovanje opreme: Gregor Gutman
Oblikovanje razstave: Ivan Kordiš
Oblikovanje panojev in razstavnega kataloga: Ranko Novak
Tehnično urejanje panojev in razstavnega kataloga: Gordan Čuka
Tisk panojev: Linear, Tomaž Ilc, s.p.
Tisk razstavnega kataloga: Tiskarna Kočevski tisk Kočevje d.d.
Naklada: 700 izvodov

Kočevska je bila dežela cerkva in kapel. Po dolinah, na vrhu gričev ali na razglednih pomolih jih je tekom stoletij zraslo sto in več. Tako so sooblikovale krajinsko sliko kočevske dežele, ki je danes žal izgubljena.

Od srednjega veka dalje so kočevske cerkve in kapele kljubovale času, vremenu in vojnim vihram. Mnoge izmed njih so v 20. stoletju postale žrtev izseljevanja, vojnega pustošenja in ideološke nestrpnosti. Prizadeta je bila sakralna arhitektura, še bolj oprema in poslikave.

Številni likovni izdelki Kočevske so dolga desetletja skrivali pravega avtorja. V zadnjih nekaj letih pa so ruševine ter zidovi cerkva in kapel s pomočjo arhivskih virov ter porumenelih fotografij razkrile marsikatero skrivnost, ki kaže na likovno in arhitekturno raznolikost ter nenazadnje tudi na bogastvo sakralne dediščine Kočevske.

Iz pozabe iztrgane podrobnosti so zapisane v slovenskem in nemškem besedilu na štiriintridesetih panojih in v razstavnem katalogu. Pozornost je zavestno osredotočena na arhitekturo in manj v notranjo opremo. Opisi cerkva in kapel so razporejeni po abecednem redu naselij. Najprej so natisnjeni opisi župnijske cerkve, sledijo jim opisi podružničnih cerkva in kapel. Imena naselij so navedena v slovenskem in nemškem jeziku. V primeru preimenovanj ali priključitve k sosednjemu naselju je novo ime naselja zapisano v oklepaju za slovenskim oziroma nemškim imenom. Isto velja za primere ukinitve nekdanjih župnij na obravnavanem območju oziroma njihove priključitve k sosednjim.

Osnovno vodilo razstave so makete cerkva in kapel. V letih 1994-2004 jih je izdelal Anton Troha (1926) iz Vinice. Prva v seriji maket je bila podružnična cerkev sv. Urha iz njegove rojstne vasi Rogati hrib. Sledilo jih je še triintrideset, kar predstavlja skoraj tretjino vseh porušenih cerkva na obravnavanem območju. Makete dopolnjujejo redki ohranjeni inventarji porušenih kočevskih cerkva in kapel, vendar jih prav vseh zaradi prostorske stiske nismo uspeli prikazati na razstavi. Med njimi so takšni dragoceni drobci, ki se uvrščajo v sam vrh slovenske kulturne dediščine: kadilnica iz Kostela, gotska monštranca iz Gotenice, ostanki fresk in poslikav, oltarni sliki iz Osilnice, baročni kipi in slike iz Mozlja, Kočevske Reke in Dolge vasi. Veliko opreme je prvič predstavljeno s fotografijami na panojih in v katalogu.

Obsežen in zahteven projekt je bil v strokovnem, organizacijskem in tehničnem pogledu velik izziv za (pre)majhen kolektiv kočevskega muzeja. Po vsebini predstavlja poskus valorizacije sakralnega arhitekturnega izročila Kočevske na podlagi novih spoznanj in njene umestitve v širši slovenski kulturni prostor. Pri delu nam je pomagala ekipa uveljavljenih strokovnjakov in odličnih poznavalcev Kočevske. Tako so besedila za razstavni katalog pripravili France M. Dolinar, Blaž Resman, Gojko Zupan, Mitja Ferenc in Helena Seražin, ki je prispevala še 147 opisov cerkva in kapel, Gojko Zupan pa dva.

Publikacija obsega 272 strani formata 24 x 30 cm in ima 363 barvnih ter 12 črno-belih fotografij. Cena izvoda je 40 € / 9.586 SIT.

Razstavni panoji