|
||||||||||||||||||||||||||
| @ kontakt | ||||||||||||||||||||||||||
Cena posamezne delavnice znaša 3,60 EUR. Imetniki muzejskega abonmaja imajo 50% popust. Zaželene so predhodne prijave. Informacije in prijava: 01/ 89 50 303 ali vesna.jp@pmk-kocevje.si
POKRAJINSKI MUZEJ KOČEVJE Vas in Vaše prijatelje ob prazniku rudarjev vabi na SREČANJE RUDARJEV
v petek, 2. julija 2010, ob 19. uri
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje. Razstava Zbirka Likovnega salona Kočevje
bo na ogled v Pokrajinskem muzeju Kočevje, do junija 2010.
Katalog Zbirke Likovnega salona Kočevje (.pdf 1,2 MB)
Ob Mednarodnem dnevu muzejev DAN ODPRTIH VRAT v torek, 18. maja 2010, od 08. do 19. ure ▪ ▪ ▪ ▪ ob 17. uri ustvarjalna delavnica Naslikajmo tihožitje ▪ ▪ Vstop prost! |
||||||||||||||||||||||||||
| 16. februar 2010 | KO ZADIŠI PO PUSTU |
| 18. februar 2010 | USTVARJAJMO Z OGLJEM |
Cena delavnic znaša 3,60 €. Imetniki muzejskega abonmaja imajo 50 % popust.
Informacije in prijava: 01/ 89 50 303 ali info@pmk-kocevje.si
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
ob slovenskem kulturnem prazniku vabita na predavanje
Posege bo predstavila mag. Eva Ilec, vodja konservatorsko-restavratorske delavnice
Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Vabljeni v Pokrajinski muzej Kočevje v
četrtek, 4. februarja 2010, ob 17.00 uri.
-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
v ponedeljek, 8. februarja 2010, od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
ogled konserviranega Hasanovega plašča
ogled stalnih razstav
ogled občasne razstave
Zbirka Likovnega salona Kočevje
projekcija dokumentarnih filmov
ob 16. uri delavnica za otroke
Vezenina Hasanovega plašča
ob 17. uri javno vodstvo po občasni razstavi
Zbirka Likovnega salona Kočevje
50-odstotni popust pri nakupu večine muzejskega gradiva
Vstop prost!
v četrtek, 3. decembra 2009, od 8. do 19. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
vabimo vas na otvoritev razstave, ki bo 27. 11. 2009, ob 19. uri, v Dolenjskem muzeju Novo mesto.
Vabilo na razstavo (.pdf 144 KB)
Vas ob Dnevu Pokrajinskega muzeja Kočevje
vabi na
v torek, 3. novembra 2009, od 8. do 18. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
*
brezplačen ogled stalnih razstav
Božidar Jakac: Risbe
Kočevska: Izgubljena kulturna dedišcina kočevskih Nemcev
Narod si bo pisal sodbo sam. Slovenija od ideje do države
*
od 08. do 18. ure projekcija dokumentarnih filmov
*
50-odstotni popust pri nakupu večine muzejskega gradiva
| 27. oktober 2009 ob 9.00 uri | JESENSKI PLODOVI |
| 28. oktober 2009 ob 9.00 uri | STARE IGRE |
Cena delavnic znaša 3,60 €. Imetniki muzejskega abonmaja imajo 50 % popust. Zaželene so predhodne prijave.
Informacije in prijava: 01/ 89 50 303 ali info@pmk-kocevje.si
v petek, 23. oktobra 2009,
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
8.00–13.00
Telovadimo po sokolsko
17.00
Javno vodstvo po razstavi
17.00–18.30
Ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle
19.00
Javni telovadni nastop:
Sokolska deca Osnovne šole Ob Rinži Kočevje pod vodstvom Braneta Dekleve
Telovadci iz Metlike pod vodstvom Alide Orlič
Športno društvo Sokol Bežigrad, telovadci-veterani: Nastop na bradlji
Partizan Vič Ljubljana: Nastop na bradlji
Športno društvo Sokol Bežigrad: Skakalci na mali prožni ponjavi
četrtek, 6. avgust 2009, ob 9.00 uri
IZDELAJMO SOKOLSKO MEDALJO
Ustvarjalna delavnica
četrtek, 13. avgust 2009, ob 9.00 uri
ORIGAMI – umetnost zgibanja papirja
Ustvarjalna delavnica
četrtek, 20. avgust 2009, ob 9.00 uri
OBLECIMO SOKOLA
Ustvarjalna delavnica
četrtek, 27. avgust 2009, ob 9.00 uri
IZDELAJMO LONČEK ZA PISALA
Ustvarjalna delavnica
Cena delavnic znaša 3,60 €. Imetniki muzejskega abonmaja imajo 50% popust. Zaželene so predhodne prijave.
Informacije in prijava: 01/ 89 50 303 ali vesna.jp@pmk-kocevje.si
Vas in Vaše prijatelje ob prazniku rudarjev
vabi na
v petek, 3. julija 2009, ob 18. uri
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
predvajanje filmskih posnetkov o
Rudniku rjavega premoga Kočevje
družabno srečanje
sobota, 20. junij 2009,
od 18. do 24. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
18.00 – 24.00
brezplačen ogled razstav in dokumentarnih filmov
18.00
javno vodstvo po občasni razstavi
Na zdar! Sokolsko društvo Kočevje
18.00 – 19.00
ustvarjalna delavnica za otroke
Izdelajmo sokolsko medaljo
19.30 – 20.30
delavnica za otroke in odrasle
Tekmujmo po sokolsko
21.00
telovadna akademija
Nastop sokolskih čet s konjeniškim sprevodom
v spremstvu trobilnega kvinteta
50-odstotni popust pri nakupu v muzejski trgovini
Vas ob Mednarodnem dnevu muzejev vabi na
v ponedeljek, 18. maja 2009, od 08. do 19. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
brezplačen ogled stalnih razstav
brezplačen ogled občasne razstave
Na zdar! Sokolsko društvo Kočevje
od 08. do 13. ure šola na obisku
spoznajmo sokolsko uniformo in izdelajmo vozljane gumbe
ob 17.30 ustvarjalna delavnica
spoznajmo sokolsko uniformo in izdelajmo vozljane gumbe
ob 17.30 javno vodstvo po občasni razstavi
Na zdar! Sokolsko društvo Kočevje
od 08. do 18. ure projekcija dokumentarnih filmov
50-odstotni popust pri nakupu muzejskega gradiva
Vas vabita na premiero
dokumentarnega filma
režiserja Marka Cafnika in
scenaristke Romane Kocjančič
Film je posvečen Kočevarjem. Če ne bi bilo več nikjer na Kočevskem skrbno obdelanih kamnov, bi bil kočevarski otok zares pozabljen. Tako pa nam ti kamni govorijo o življenju najstarejše narodnostne manjšine pri nas, ki si je sredi temnih gozdov kočevske krajine ustvarjala 600 let prostor za preživetje.
V tuje dežele jo je uspelo posrkati šele požiralniku nacistične propagande, njene sledove pa je izbrisal povojni totalitarni režim. Preden se je vse to zgodilo je uspelo vztrajni kočevarski roki sredi ostrega podnebja in številnih padavin, izklesati ob reki Rinži mogočen spomenik. V to katedralo se peščica Kočevarjev vedno znova vrača, tu postane življenje večno in volja nikoli ne ugasne.
V filmu so sodelovali Kočevarji in Slovenci, poznavalci in strokovnjaki kočevarskega življenja ter vokalna skupina Cantate Domino.
Vabljeni v Pokrajinski muzej Kočevje v četrtek, 26. marca 2009, ob 19.00 uri.
V kulturnem programu bo nastopila vokalna skupina Cantate Domino, o filmu pa bodo spregovorili Jože Možina, direktor TV Slovenija, scenaristka Romana Kocjančič in režiser Marko Cafnik.
VABILO NA RAZSTAVO "GREGORČKOV"
Vabljeni na razstavo »gregorčkov«, ki so jih izdelali udeleženci počitniških delavnic, v prostore Rekreacije Gaj in v avlo Pokrajinskega muzeja Kočevje, Prešernova ulica 11.
Razstava bo na ogled do 11. marca 2009, ko bomo na predvečer gregorjevega, ob 18. uri, »gregorčke« s prižganimi svečkami spustili po Rinži v Gaju.
Da bo lučk čim več in da bomo naravi pokazali, kako veseli smo nove pomladi vabimo vse zainteresirane, da izdelajo svojega »gregorčka«.
Pri izdelovanju »gregorčkov« je edina omejitev ta, da morajo biti izdelani iz razgradljivih materialov, kot so les, papir in podobno, da ne bomo dodatno obremenjevali narave.
Sicer pa pustite domišljiji prosto pot in naj vašo lučko daleč ponese.
Več informacij na:
895 03 03, info@pmk-kocevje.si
051 380 024, rekreacija.gaj@siol.net
torek, 24. februar 2009, ob 09. uri
KO ZADIŠI PO PUSTU
Delavnica za otroke
v prostorih OŠ ob Rinži, Cesta v Mestni log 39.e
sreda, 25. februar 2009, ob 16. uri
IZDELAJMO »GREGORČKE«
Ustvarjalna delavnica za odrasle in otroke
v prostorih Rekreacije Gaj Kočevje.
(V sodelovanju s ŠTKD Gaj in Energetsko svetovalno pisarno Kočevje)
četrtek, 26. februar 2009, ob 09. uri
IZDELAJMO »GREGORČKE«
Ustvarjalna delavnica za odrasle in otroke.
(V sodelovanju s ŠTKD Gaj in Energetsko svetovalno pisarno Kočevje)
Cena delavnice Ko zadiši po pustu znaša 3,60 €. Imetniki muzejskega abonmaja imajo 50 % popust.
Cena delavnic Izdelajmo »gregorčke« znaša 1,80 EUR.
Več informacij na:
01/ 89 50 303 ali info@pmk-kocevje.si
051 380 024 ali rekreacija.gaj@siol.net
Vas ob Slovenskem kulturnem prazniku vabi na
v petek, 06. februarja 2009, od 08. do 18. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
brezplačen ogled stalnih razstav
Božidar Jakac: Risbe
Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev
Narod si bo pisal sodbo sam. Slovenija od ideje do države
od 08. do 13. ure šola na obisku
razgibajmo se po sokolsko
ob 16. uri ustvarjalna delavnica za starejše in otroke
spoznajmo sokolsko uniformo in izdelajmo vozljane gumbe
od 08. do 18. ure projekcija dokumentarnega filma o društvih Sokol in Orel
Zdravo! Bog živi!
50-odstotni popust pri nakupu muzejskega gradiva
1858 – 2008
Letos slavi Osnovna šola Fara 150-letnico svojega delovanja. Ob pomembnem jubileju se v mislih, sliki in besedi vračamo v preteklost, gledamo na prehojeno pot in snujemo načrte za prihodnost. S spoštljivostjo se oziramo na dosedanje uspehe predhodnic šole in sedanje Osnovne šola Fara.
Razstava in spremljajoči zbornik oživljata spomine na preteklost in sta pomnik številnim učiteljicam in učiteljem, ki so bili predani pedagoškemu delu. Mnogi med njimi so svoje ime zapisali v srca svojih učencev in so ostali v nepozabnem spominu.
Zgodovino šole so pisali tudi njeni učenci. Številne generacije otrok so se zvrstile v šolskih klopeh in si nabirale osnovno znanje v Kostelu, Osilnici, Kuželju, Banja Loki, Vasi pri Fari, na Vrhu. Redki so ostali v domači pokrajini. Številne je pot, zaradi boljšega zaslužka in lepših obetov za življenje, odnesla v svet.
.
Mag. Brigita Gregorčič,
ravnateljica Osnovne šole Fara
Vas vabijo na predstavitev knjige dr. Marije Makarovič

Po življenjskih pripovedih Kočevarjev staroselcev in Slovencev s Kočevskega
Po delih več avtorjev o folklornem izročilu Kočevarjev, njihovih cerkvah in vodnih virih na območju, kjer so živeli, je svojo drugo knjigo prispevala etnologinja dr. Marija Makarovič.
Obsežno delo Resnice posameznikov je knjiga, ki je razdeljena na dva dela. V prvem delu Makarovičeva na podlagi zgodovinskih virov in pričevanj opiše vsakdanje življenje Kočevarjev, piše o njihovi prostovoljni preselitvi ter o nasilju med vojno in po njej.
Drugi del knjige je zgrajen iz devetindvajsetih pripovedi posameznikov, ki ga bogatijo fotografije, iz katerih se lahko izlušči širok mozaik o času in prostoru, v katerem so Kočevarji živeli.
Knjigo bodo predstavili dr. Marija Makarovič in pripovedovalci zgodb.
Vabljeni v Pokrajinski muzej Kočevje v četrtek, 22. januarja 2009, ob 18.00 uri.
V kulturnem programu bodo nastopili harmonikar Tone Plut, Tone Poč in mladi semiški folkloristi, ki bodo predstavili zgoščenko kočevarskih melodij in pesmi.
Knjiga in zgoščenka bosta naprodaj po znižani ceni.
Pokrajinski muzej Kočevje
Vas na
Ta veseli dan kulture
vabi na
DAN ODPRTIH VRAT
v sredo, 3. decembra 2008, od 08. do 18. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Pokrajinski muzej Kočevje
Vas ob
Dnevu Pokrajinskega muzeja Kočevje
vabi na
DAN ODPRTIH VRAT
v ponedeljek, 3. novembra 2008, od 8. do 18. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
ponedeljek, 27. oktober 2008 ob 09.30 uri
SLAMNATI MOŽICI
Jesenska delavnica za otroke
sreda, 29. oktober 2008 ob 09.30 uri
USTVARJAMO Z JESENSKIMI PLODOVI
Jesenska delavnica za otroke
Cena delavnic znaša 3,60 €. Imetniki muzejskega abonmaja imajo 50% popust. Delavnici sta primerni za osnovnošolske otroke. Število udeležencev na posamezni delavnici je omejeno, zato so zaželjene predhodne prijave.
Informacije in prijava: 01/ 89 50 303 ali info@pmk-kocevje.si
Vas in Vaše prijatelje
vljudno vabi na
RAZSTAVO FOTOGRAFSKEGA DRUŠTVA GRČA KOČEVJE
NARAVA 2008
1. mednarodni salon digitalne in dia fotografije
Fotografsko društvo Grča: www.fotodrustvo-grca.si
Razstava bo na ogled do 19. 10. 2008, med delavniki od 8. do 15. ure,
izven urnika po predhodnem dogovoru na tel.: 01/895 03 03 ali po elektronski pošti info@pmk-kocevje.si.
Vas in Vaše prijatelje
vljudno vabi na projekcijo filma
ITALIJANSKO
KONCENTRACIJSKO
TABORIŠČE
NA OTOKU RABU
v torek, 2. septembra 2008, ob 17.00 uri
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
O projekciji bo spregovoril avtor filmske priredbe g. Stane Kotnik.
ponedeljek, 25. avgust 2008, ob 9.00 uri
IGRE STARIH ČASOV
Igrali se bomo fiks-niks, spomin, mlin, …
sreda, 27. avgust 2008, ob 9.00 uri
IZDELAVA GLASBIL
Ustvarjalna delavnica.
petek, 29. avgust 2008, ob 9.00 uri
POLETJE NA LESU
Ustvarjalna delavnica.
Cena posamezne delavnice znaša 3,60 EUR. Imetniki muzejskega abonmaja imajo 50% popust.
Število udeležencev na posamezni delavnici je omejeno, zato pohitite s predhodnimi prijavami.
Informacije in prijava: 01/ 89 50 303 ali natalija.mihelcic@pmk-kocevje.si
Letos mineva sto let od velikega slavja na Dunaju, katerega so se v počastitev šestdesetletnice vladanja Franca Jožefa I., udeležili vsi narodi avstrijskega cesarstva. Pravzaprav je bilo celo leto 1908 v znamenju praznovanj, takšnih ali drugačnih, vsi pa so se odvijali v čast cesarju.
Slavja so se udeležili mnogi Slovenci, med katerimi so bili tudi Predgrajci in Predgrajke.
V počastitev stoletnice odhoda Predgrajcev in Predgrajk na cesarski Dunaj, smo v Pokrajinskem muzeju Kočevje pripravili dodatek FOLKLORNA SKUPINA PREDGRAD 1908 – 2008 k že obstoječi razstavi Predgrad in Predgrajci, ter s tem počastil ta zgodovinski dogodek.
Osrednji in najbolj pomemben ter odmeven dogodek se je torej zgodil 12. junija 1908 na Dunaju. V času velikih družbenih razlik je pri organizaciji in realizaciji programa sodeloval ves Dunaj – tudi kmetje in najnižji sloj prebivalstva. Med nastopajočimi niso delali razlik. V sprevodu so skupaj korakali plemiči, meščani in kmetje. Tega dne so bili vsi enakopravni.
Celotno praznovanje in sprevod so razdelili na dva dela. V prvem delu je devetnajst skupin predstavilo zgodovino habsburške monarhije, drugi del pa je predstavil še dve skupini: skupina s predstavniki dunajskih zadrug in društev ter skupina s predstavniki vseh dežel Avstro-Ogrskega cesarstva. Vseh 12.000 nastopajočih se je pomikalo po dunajskem Ringu, mimo cesarskega dvora, kjer so bile postavljene tribune in je vladar stoje spremljal sprevod. Program je trajal tri ure in cesar Franc Jožef I. je vsako skupino toplo pozdravil.
Dogodka se je udeležila nadvse številna množica. Ob cesti je sprevod opazovalo okoli pol milijona ljudi, ki so prišli ne samo iz Avstrije ampak iz vseh dežel cesarstva.
Zaradi slavja je bilo to leto še posebno pomembno za vso Poljansko dolino ob Kolpi, predvsem za Predgrajce. Skupaj z ostalimi predstavniki kranjskih pokrajin so predstavili narodne noše, kmečke šege in običaje.
O slovesnosti so obširno poročali članki v tedanjih časnikih, najbolj bogati pa so seveda spomini ljudi. V »Opisu predgrajskih običajev in navad v prejšnjih starih časih« je ohranila spomin na tiste dni udeleženka slovesnosti Predgrajka Minca Barčeva, ki je zapisala: »Avstrijski narodi so se odzvali v velikem številu in med njimi tudi Slovenci. Vseh Slovenk in Slovencev je odšlo na Dunaj okoli 800. Predgrajcev in Predgrajk jih je bilo 40. Dunaj je bil takrat zelo slavnosten. Ljudstva je bilo mnogo raznih narodnosti, gledalcev in tistih, ki so šli po mestnih glavnih ulicah v sprevodu v narodnih nošah. Belokranjci smo tvorili svojo skupino. Največ je bilo Belokranjcev in Belokranjk iz Vinice, Metlike, Adlešičev in iz Predgrada. Tudi na Dunaju je šla vsa Belokranjska skupina skupno v sprevodu. V sprevodu pred Belokranjci je igralo 36 mož na godala. Za godbo so na konjih jahali vitezi, vsi v viteški opremi in oklepih, sredi med njimi je jahal slovenski knez v knežjem oblačilu, nato so na okinčanih vozovih peljali nevestino balo in vino v polnih, okinčanih sodih. Nato je za temi zase hodil belokranjski črednik v narodni noši in je imel iz ličja narejen plašč, za črednikom je šel Zeleni Jurij, ovit v zelenje. Za Zelenim Jurijem je korakala belokranjska mladež, držeč v rokah bršljanove vence, ki so bili povezani z Zelenim Jurijem. Za Zelenim Jurijem so šle adlešičke predice, ki so na rokah predle. Za temi je šel z belokranjsko svatovsko zastavo zastavonoša Jurij Štaudohar iz Predgrada, za njim so nesla predgrajska dekleta na nosilih kolač, ki ni bil dosti manjši kot mlinsko kolo. In za temi sta šla starešina in teta belokranjska Ana Koprivec, oba iz Predgrada. On je bil oblečen kot belokranjski ženin in ona kot belokranjska nevesta, za njima so korakali drugi svatje.«
Nadja Kovačič,
kustodinja
POLETNA MUZEJSKA NOČ
sobota, 21. junij 2008, 18:00 – 24:00
18.00–24.00
ogled razstav in dokumentarnih filmov
18.00
Godbene vaje, muzejska delavnica za otroke in odrasle
19.00
Mestna godba Kočevje, vodstvo po občasni razstavi
21.00
Pihalni orkester Kočevje – 1927, koncert na prostem.
V primeru slabega vremena v dvorani Šeškovega doma.
Vstop prost
v nedeljo, 18. maja 2008,
od 10. do 12. in od 16. do 19. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
20. februar 2008, ob 10. uri
STARE IGRE
Kako so se zabavali v preteklosti.
21. februar 2008, ob 10. uri
RUDARSTVO V KOČEVJU
Sprehod po sledovih rudarjenja ob 30-letnici zaprtja kočevskega rudnika.
(Poskrbite za primerno obutev.)
22. februar 2008, ob 10. uri
SLIKE NA LESU
Ustvarjalna delavnica.
Cena posamezne delavnice znaša 3,60 €. Imetniki muzejskega abonmaja imajo 50 % popust.
Število udeležencev na posamezni delavnici je omejeno, zato so zaželene s predhodnimi prijavami.
Informacije in prijava: 01/ 89 50 303 ali info@pmk-kocevje.si
07. december 2007 ob 17.00 uri
FIKS NIKS IN DRUGE IGRE
Spoznavanje starih iger. Dobrodošli tudi odrasli.
20. december 2007 ob 17.00 uri
PRAZNIČNA PEKA
Ustvarjalna delavnica za otroke v prostorih
OŠ Ob Rinži, Cesta v Mestni log 39.
Cena delavnice znaša 3,60 €. Imetniki muzejskega abonmaja imajo 50% popust.
Informacije in prijava: 01/ 89 50 303 ali info@pmk-kocevje.si
MEDNARODNI DAN MUZEJEV
SAKRALNA DEDIŠČINA NA KOČEVSKEM
Razstava SAKRALNA DEDIŠČINA NA KOČEVSKEM v Pokrajinskem muzeju Kočevje se počasi zaključuje.
Dvojezična, s slovenskimi in nemškimi besedili podprta razstava, z dokumentarnim gradivom, širokim izborom 34 arhitekturnih maket in manjšim izborom predmetov, ki so nekoč sestavljali notranjo opremo sakralnih objektov, zajema usodo 149 cerkva in kapel na Kočevskem. Od srednjega veka dalje so preživele marsikaj, množičnega izseljevanja prebivalstva, vojnega pustošenja in povojnih ideoloških represij v 20. stoletju pa ne. Danes je izgubljenih kar 94 od 149 objektov, zabeleženih pred drugo svetovno vojno: 7 župnijskih cerkva, 59 podružničnih cerkva in 28 kapel.
Projekt, ki ga spremlja obsežen razstavni katalog (272 strani formata 24 x 30 cm, 363 barvnih in 12 črno-belih fotografij), je timsko delo uveljavljenih strokovnjakov in odličnih poznavalcev Kočevske. Besedila za razstavni katalog so pripravili France M. Dolinar, Blaž Resman, Gojko Zupan, Mitja Ferenc in Helena Seražin, ki je prispevala še 147 opisov cerkva in kapel, Gojko Zupan pa dva. Vodja projekta in avtor razstave je Ivan Kordiš, pri delu pa mu je bila v vsestransko pomoč kustodinja Vesna Jerbič Perko.
Razstava predstavlja rezultate evidentiranja sedanjega stanja sakralne arhitekturne dediščene na Kočevskem. Njeno osnovno vodilo predstavlja 34 maket porušenih cerkva in kapel, ki jih je med letoma 1994 in 2004 izdelal Anton Troha iz Vinice (r. 1926). Pri njihovi izdelavi se je oprl na različne vire, na razstavi pa so dopolnjene še z drugim fotografskim in dokumentarnim gradivom, med katerim ga je precej objavljenega prvič, opisi ter izborom ohranjenega cerkvenega inventarja: gotska monštranca iz Gotenice, kipi in oltarne slike iz Mlake pri Kočevju, Koč, Raven pri Kočevski Reki, Morave, Štalcerjev, Zdihovega in Dolge vasi.
Več o razstavi si lahko preberete tukaj »
TA VESELI DAN KULTURE
3. DECEMBER - DAN ODPRTIH VRAT V SLOVENSKI KULTURI
vabi na
v petek, 1. decembra 2006, od 08. do 18. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
***
brezplačen ogled stalnih razstav
Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev
Božidar Jakac: Risbe
Narod si bo pisal sodbo sam. Slovenija od ideje do države
***
projekcija dokumentarnih filmov
***
ob 16.00 uri predstavitev doktorske disertacije Rosvite Pesek
Politični subjekti in osamosvojitev Slovenije (1989-1992)
***
10-odstotni popust pri nakupu v muzejski trgovini
Vabimo vas na
POČITNICE V MUZEJU
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
sreda, 23. avgust 2006, ob 9. uri: RUDARSTVO V KOČEVJU. Sprehod po sledovi rudarjenja v Kočevju (Poskrbite za primerno obutev!)
petek, 25. avgust 2006, ob 9. uri: ARHEOLOŠKI PESKOVNIK, ustvarjalna delavnica
torek, 29. avgust 2006, ob 9. uri: ROČNA IZDELAVA PAPIRJA, ustvarjalna delavnica
Cena posamezne delavnice znaša 600 SIT. Imetniki muzejskega abonmaja imajo 50% popust. Število udeležencev na posamezni delavnici je omejeno, zato pohitite s predhodnimi prijavami. Ustvarjalne delavnice so primerne za osnovnošolske otroke.
Informacije in prijava: 01/ 89 50 303 ali info@pmk-kocevje.si.
Ob prazniku rudarjev
Vas in Vaše prijatelje vabimo na
SREČANJE RUDARJEV
v ponedeljek, 3. julija 2006, ob 19. uri.
Program:
brezplačen ogled občasne razstave Rudnik rjavega premoga Kočevje
predstavitev filmskih in zvočnih zapisov o Rudniku rjavega premoga Kočevje
družabno srečanje
Vstop prost!
Vabimo Vas na
predstavitev knjige Vladimirja Prebiliča in Damijana Guština
BOJ NA HOLMCU
27. - 28. junij 1991 in Koroška v vojni za obrambo Slovenije
v četrtek, 29. junija 2006, ob 20. uri.
Knjigo bosta predstavila avtorja dr. Vladimir Prebilič in dr. Damijan Guštin.
Predstavitev knjige bo izhodišče za pogovor o vlogi in pomenu Kočevske v procesu osamosvojitve Slovenije.
V okviru vseslovenskega projekta
ENOTNI V ZMAGI. OSAMOSVOJITEV SLOVENIJE
Vas vabimo na
DAN ODPRTIH VRAT
v petek, 23. junija 2006, od 8.00. do 19. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
Brezplačen ogled stalnih razstav
Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev
Božidar Jakac: Risbe
Narod si bo pisal sodbo sam. Slovenija od ideje do države
Brezplačen ogled občasne razstave
Rudnik rjavega premoga Kočevje
projekcija dokumentarnih filmov o nastanku in razvoju slovenske državnosti
ob 17.00 uri javno vodstvo po razstavi Narod si bo pisal sodbo sam. Slovenija od ideje do države
10-odstotni popust pri nakupu knjige Od držav na Slovenskem do slovenske države
Vabljeni!
Ob Mednarodnem dnevu muzejev
Vas vabimo na
DAN ODPRTIH VRAT
v četrtek, 18. maja 2006, od 8.00. do 20. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
Brezplačen ogled stalnih razstav
Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev
Božidar Jakac: Risbe
Narod si bo pisal sodbo sam. Slovenija od ideje do države
Brezplačen ogled občasne razstave
Rudnik rjavega premoga Kočevje
brezplačen ogled priložnostne razstave
Pedagoški programi slovenskih muzejev in galerij
projekcija filmskih in zvočnih posnetkov o Rudniku rjavega premoga Kočevje
projekcija dokumentarnih filmov
ob 18.00 uri zadnje javno vodstvo po razstavi Rudnik rjavega premoga Kočevje
10-odstotni popust pri nakupu v muzejski trgovini
Vabljeni!
Vabimo Vas vabimo na javno vodstvo po razstavi
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE
v petek, 21. aprila 2006, ob 18. uri
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Po razstavi Vas bo vodila avtorica Vesna Jerbič Perko.
Predstavljeni bodo tudi rudarski predmeti,
ki jih je muzej pridobil v času po otvoritvi razstave.
Vstopnina:
odrasli 500 sit
upokojenci 400 sit
osnovnošolci, dijaki, študenti, osebe s posebnimi potrebami 300 sit
Vabimo Vas na predstavitev knjige Mitje Ferenca
KOČEVSKA - PUSTA IN PRAZNA
Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi kočevskih Nemcev
Predstavitev bo potekala v
četrtek, 20. aprila 2006, ob 19. uri
v Pokrajinskem muzeju Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Knjigo bodo predstavili avtor dr. Mitja Ferenc, zgodovinar dr. Božo Repe in urednik založbe Modrijan Marko Vidic.
Pokrajinski muzej Kočevje
vas vabi na
Program:
četrtek, 6. aprila 2006, ob 16.00. uri: VELIKONOČNA PEKA, ustvarjalna delavnica v OŠ Ob Rinži
petek, 7. aprila 2006, ob 16.30 uri: CVETNONEDELJSKE BUTARICE, ustvarjalna delavnica v Pokrajinskem muzeju Kočevje
petek, 14. aprila 2006, ob 16.30 uri: PLETENJE KOŠARIC, ustvarjalna delavnica v Pokrajinskem muzeju Kočevje
Cena posamezne delavnice znaša 600 SIT. Imetniki muzejskega abonmaja imajo 50% popust. Delavnice so primerne za osnovnošolske otroke in dijake. Število udeležencev na posamezni delavnici je omejeno, zato pohitite s predhodnimi prijavami.
Informacije in prijava: 01/ 89 50 303 ali info@pmk-kocevje.si
Ob Slovenskem kulturnem prazniku
Vas vabimo na
DAN ODPRTIH VRAT
v sredo, 8. februarja 2006,
od 10. do 12. in od 15. do 18. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
Brezplačen ogled stalnih razstav
Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev
Božidar Jakac: Risbe
Narod si bo pisal sodbo sam. Slovenija od ideje do države
Brezplačen ogled občasne razstave
Rudnik rjavega premoga Kočevje
Projekcija dokumentarnih filmov
ob 16.00 uri vodstvo po razstavi Rudnik rjavega premoga Kočevje
10-odstotni popust pri nakupu v muzejski trgovini
Spoštovani obiskovalci!
Obveščamo Vas, da bo muzej
v petek, 30.12.2005,
odprt
od 8. do 12. ure.
Hkrati Vam želimo vesel Božič in obilo sreče,
zdravja in osebnega zadovoljstva
ter prijetno počutje v družbi
Pokrajinskega muzeja Kočevje tudi
v prihajajočem letu 2006!
_______________________________________________________________________________
v četrtek, 3. novembra 2005, od 08. do 18. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
ki bodo potekale: 3., 23. in 25. avgusta 2005, v Pokrajinskem muzeju Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
Cena posamezne delavnice znaša 600 SIT. Imetniki muzejskega abonmaja imajo 50% popust. Število udeležencev na posamezni delavnici je omejeno, zato pohitite s predhodnimi prijavami. Ogled filma je brezplačen.
Informacije in prijava: 01/ 89 50 303 ali info@pmk-kocevje.si
ki bo v sredo, 18. maja 2005, od 8. do 20. ure v Pokrajinskem muzeju Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
Razstava ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne
april-oktober 2005
Avtor razstave: Ivan Kordiš
Organizacija in postavitev razstave: Ivan Kordiš
Oblikovanje razstave: Ivan Kordiš
Fotografije: Božidar Jakac, Cerar, Leon Jere, Kramar, Tomaž Lauko, Zvone Mahovič, Mihelič, Janez Milčinski, Kranjc, Jože Petek,
Stopar, R. Štajer, Edi Šelhaus, Škodler, Štok, Werner
Slikovno gradivo: Arhiv Republike Slovenije-Oddelek za dislocirano arhivsko gradivo II, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Pokrajinski muzej Kočevje, zasebni arhiv Toneta Šercerja
Strokovni sodelavci: Monika Kokalj-Kočevar, Tone Šercer, Matija Žgajnar
Izdelava panojev: Linear, Ilc Tomaž s.p., Ribnica
Letos bo vsa demokratična in združena Evropa praznovala 60. obletnico konca druge svetovne vojne, ki se je v Evropi dejansko končala šele z zadnjo bitko na slovenskih tleh 15. maja 1945. Ta zgodovinski dogodek nam omogoča, da se s še toliko večjim ponosom spominjamo upora proti okupatorju in narodnoosvobodilnega boja. Zanj se je, kljub pričakovanim žrtvam, pod vodstvom Osvobodilne fronte odločila večina Slovencev.
Svoj delež k zmagi velike zavezniške koalicije je prispevala tudi Kočevska. Med drugo svetovno vojno je bila pomembno oporišče narodnoosvobodilnega boja. Obširen gozdnat kompleks na kraški planoti med dolino Krke, Ribniško dolino, Kolpo in Belo krajino je nudil zatočišče številnim partizanskim ustanovam, političnemu in vojaškemu vodstvu osvobodilnega gibanja pa omogočal trajnejše in dosti varno prebivanje. Tako so jo kmalu začeli imenovati partizanska Kočevska.
Med vojno je bilo mesto Kočevje pomembna strateška točka za varovanje poti Ljubljana - Delnice - Kvarnerski zaliv. Okupator ga je imel večinoma, razen od 9. septembra do 24. oktobra 1943, v svojih rokah. Eno najbolj utrjenih postojank na Slovenskem partizanska vojska tudi v dveh napadih in ob podpori zavezniškega letalstva ni uspela zavzeti. Pri tem je mesto utrpelo veliko materialno škodo, saj je bilo porušenih okoli 45 odstotkov vseh zgradb.
Ob 60. obletnici konca druge svetovne vojne in osvoboditve mesta smo se v Pokrajinskem muzeju Kočevje odločili, da pripravimo razstavo o dogodkih na Kočevskem v zadnjih dveh letih vojne.
S pomočjo arhivskega in fotodokumentarnega gradiva je prikazano obdobje od italijanske kapitulacije do 4. maja 1945, ko je mesto pozdravilo osvoboditelje. Na njej so prvič predstavljeni nekateri dokumenti in fotografije, ki dodatno osvetljujejo dogodke med drugo svetovno vojno na Kočevskem. Spremlja jo tudi publikacija, ki jo lahko prebiramo tudi še potem, ko bo razstava že zdavnaj zaprta.
Z željo, da bi kar se da celovito predstavili dogajanje na Kočevskem med drugo svetovno vojno, smo k sodelovanju povabili zgodovinarja dr. Damijana Guština. Za njegovo opravljeno delo se mu iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala velja kolegom muzealcem in arhivistom iz Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Arhiva republike Slovenije - Dislocirana enota II, Tonetu Šercerju in Matiji Žgajnarju za pomoč pri zbiranju gradiva in številne dragocene nasvete. Iskrena zahvala tudi kustosinji Vesni Jerbič Perko in celotnemu kolektivu muzeja za redakcijsko pomoč.
Za realizacijo projekta so zaslužni tudi Ministrstvo za kulturo, Občina Kočevje in Zavarovalnica Tilia d.d., Predstavništvo Kočevje, ki so s svojim prispevkom omogočili, da bo zgodovina Kočevske med drugo svetovno vojno trajno zabeležena.
Z razstavo in še posebej s spremljajočo publikacijo Pokrajinski muzej Kočevje dodaja nov prispevek k poznavanju preteklosti mesta Kočevje in Kočevske. V zadnjih štirinajstih letih je to že trinajsta tovrstna publikacija, s katero potrjujemo vlogo in pomen muzeja pri varovanju, raziskovanju in predstavljanju premične kulturne dediščine na Kočevskem. Upamo, da bo pričujoča razstava v bližnji bodočnosti lahko postala tudi del že dolgo načrtovane stalne razstave in znanilka novega obdobja Pokrajinskega muzeja Kočevje ter še večjega razumevanja za muzejsko dejavnost pri lokalni skupnosti.
Predstavitev bo potekala v četrtek, 07. aprila 2005, ob 19. uri v Pokrajinskem muzeju Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
O knjigi bosta spregovorila urednika Alojzij Pavel Florjančič in Marija Stanonik.
Delo je prvič izšlo leta 1932 v nemškem izvirniku v gotici. V času naraščajočih mednarodnih napetosti je bilo med Slovenci skoraj neopaženo. Druga svetovna vojna je – poleg eksodusa Kočevarjev in naravnega propadanja ter načrtnega uničevanja njihove materialne kulturne dediščine med vojno in po njej – za polnega pol stoletja v Sloveniji povzročila zavestno ali podzavestno odklanjanje vsega, kar je bilo kočevarskega. Pričujoča izdaja prinaša slovenski prevod in izvirno nemško besedilo, prečrkovano v latinico. Seznanja nas z bogatim ljudskim izročilom Kočevarjev, v pomoč pa bo tudi raziskovalcem, ki iščejo različnost ali podobnost običajev obeh narodnostnih skupin, ki sta v dobrem in slabem živeli skupaj šest stoletij.
DOMOVINA PETRA KLEPCA Zgornjekolpska dolina je med demografsko najbolj ogroženimi območji Slovenije. Dvajseto stoletje je pospešilo izseljevanje, večinoma brez povratka, svoje sta dodali še obe vojni.
Za slabo sliko ni kriva le italijanska represija, ampak tudi splošni (ne)razvoj kraja: kolektivizacija, oddaljenost industrijskih središč in slabe prometne povezave. V času, ko dnevno spremljamo naraščanje italijanskega retropatriotizma in evforijo praznovanj zgodovinskih krivic, film sega tudi v čas zamolčane italijanske zgodovine. O filmu bodo spregovorili avtor Marjan Frankovič, etnologinja dr. Marija Makarovič in Herman Janež, nekdanji taboriščnik. Prisotni bodo tudi župan in občani občine Osilnica, ki so sodelovali pri filmu.
Vabljeni v Pokrajinski muzej Kočevje v četrtek, 31. marca 2005, ob 19. uri.
vabita na prestavitev knjige z naslovom
v četrtek, 10. marca 2005, ob 18. uri
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
***
o knjigi bodo spregovorili njegov sin in avtor dr. Anton Bebler,
Bogdan Osolnik in zgodovinar dr. Damijan Guštin
***
prisotni bodo tudi predstavniki Cankarjeve založbe
V rudarski Idriji rojeni Aleš Bebler, med osvobodilno vojno partizan Primož, je prehodil več desetletij dolgo pot priče in aktivnega udeleženca številnih dramatičnih dogodkov dvajsetega stoletja. Svojo najpomembnejšo sled v zgodovini pa je pustil med oboroženim bojem Slovencev za preživetje, osvoboditev, združitev v eni državi in nato v diplomatskem boju za pravične državne meje z Italijo in Avstrijo. Njegovo razburljivo življenjsko pot osvetljujejo njegovi lastni spomini ter pričevanja nekdanjih slovenskih soborcev in sodelavcev: Lada Ambrožiča - Novljana, Janeza Stanovnika, Ivana Dolničarja, Antona Vratuše, Bogdana Osolnika, Jožeta Smoleta in drugih. Gradivo je zbral, povezal in dopolnil Anton Bebler, dopolnjujejo pa ga ocena dr. Toneta Ferenca, nekrolog izpod peresa Bojana Štiha, grafiki Božidarja Jakca in bogato slikovno gradivo.
Po otvoritvi stalne razstave Narod si bo pisal sodbo sam. Slovenija od ideje do države (2003), prve muzejske razstave, ki nam odkriva in razkriva stoletna prizadevanja slovenskega naroda za samostojno in neodvisno državo, je izid knjige Od držav na Slovenskem do slovenske države njeno nadaljevanje. V njej uveljavljeni zgodovinarji prof. dr. Stane Granda, prof. dr. Jurij Perovšek, prof. dr. Božo Repe, prof. dr. Vasko Simoniti, prof. dr. Miroslav Stiplovšek, prof. dr. Peter Štih in prof. dr. Peter Vodopivec orišejo posebnosti slovenske zgodovine v luči razvoja slovenske državnosti. Z zgodovinskimi dokumenti in bogatim slikovnim gradivom so prikazali ključne dogodke, procese in osebnosti, ki so pripomogli k oblikovanju, graditvi, osamosvojitvi in nastanku samostojne države Slovenije. Uvodno besedo h knjigi, ki jo je uredil Ivan Kordiš, je prispeval dr. France M. Dolinar.
Z razglasitvijo samostojnosti 25. junija 1991, z vojno, ki je tej razglasitvi sledila in mednarodnim priznanjem smo Slovenci uresničili sanje mnogih rodov imeti svojo samostojno, lastno državo. To je izjemen dogodek narodove dozorelosti, ki je niso uspeli doseči tudi nekateri številčnejši narodi od slovenskega.
Želja po narodovi samobitnosti je med slovenskim narodom stara toliko, kot je stara slovenska beseda. V preteklosti nas je usoda vedno povezovala v različne politične in državne tvorbe z drugače govorečimi in drugače mislečimi narodi, vendar nikoli kot narod in nikoli kot enotno narodovo telo. Samostojno državo, ki vključuje večino slovenskega naroda, smo si Slovenci izborili šele v drugi polovici 20. stoletja.
Vendar prvine slovenske državnosti segajo daleč nazaj v zgodovino. Od poznega srednjega veka dalje so prihajale do izraza na ravni dežele: najprej v okviru Habsburške monarhije, v začetku 19. stoletja za kratek čas v okviru Ilirskih provinc, oktobra 1918 v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov in nato v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev oziroma od leta 1929 v Kraljevini Jugoslaviji.
Današnje državno ozemlje si je Slovenija zagotovila v času druge svetovne vojne. Z ustavo iz leta 1974 je kot takratna Socialistična republika začela vedno jasneje in odločneje izražati svojo pravico do samoodločbe.
Eden pomembnih temeljev slovenske državnosti in hkrati prelomnica v tisočletni želji po lastni državi je bilo zasedanje zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju od v dvorani Šeškovega, takrat Sokolskega doma, z znanim Cankarjevim napisom nad odrom. Tudi splet dogodkov na Kočevskem v letih 1990 in 1991 je pripomogel k dokončni osamosvojitvi Slovenije. Projekt Manevrske strukture Narodne zaščite (MSNZ), ki je bil namenjen varovanju nastajajoče slovenske države, se je porajal prav na Kočevskem. Pri nastajanju projekta MSNZ, s katerim se je kasneje pravzaprav formirala slovenska vojska, je bila odločilnega pomena aktivnost Toneta Krkoviča, sekretarja za ljudsko obrambo Občine Kočevje, in Mihaela Petrioviča, predsednika Skupščine Občine Kočevje.
Zavedamo se, da moramo o razvoju in pomenu prizadevanj slovenskega naroda za samostojno državo domačo in mednarodno javnost seznanjati tudi v združeni Evropi, kjer je nastajanje samostojne Slovenije svojevrsten fenomen. K temu naj poleg omenjene razstave še prav posebej pripomore pričujoča knjiga.
Knjiga ima 308 strani formata 13,5 x 22 cm broširane vezave. Objavljenih je 152 dokumentov in fotografij. Ima skoraj 300 opomb z navedbami virov in pomembnejše literature. Dodan je tudi povzetek v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku, saj menimo, da bo knjiga zanimiva tudi za širši krog bralcev.
Naklada: 700 izvodov, cena: 5.500,00 SIT.
v soboto, 18. decembra 2004, ob 10.00 uri
***
cena posamezne delavnice znaša 600 SIT
***
imetniki muzejskega abonmaja imajo 50% popust
***
zaradi omejenega števila udeležencev je zaželjena predhodna prijava
***
s seboj prinesite škarje
***
Informacije in prijava: 89 50 303, info@pmk-kocevje.si
vabi na
v petek, 3. decembra 2004, od 08. do 18. ure
v Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje.
Program:
***
brezplačen ogled stalnih razstav
Kočevska: Izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev
Božidar Jakac: Risbe
Narod si bo pisal sodbo sam. Slovenija od ideje do države
***
brezplačen ogled občasne razstave in dokumentarnega filma
Križev pot iz porušene župnijske cerkve Sv. Janeza Krstnika v Kočevski Reki
***
projekcija dokumentarnih filmov
***
ob 16.00 uri projekcija slovenskega mladinskega filma
ERAZEM IN POTEPUH
***
10-odstotni popust pri nakupu v muzejski trgovini
Vas in Vaše prijatelje vabimo na predstavitev
prve replike muzejskega predmeta
Pokrajinskega muzeja Kočevje
Vila Sajovic je najpomembnejši spomenik secesijske arhitekture na Kočevskem. Zunanjo avtentičnost vile z vrtom in izvirno secesijsko ograjo dopolnjuje v celoti ohranjena notranjost s secesijskim stavbnim pohištvom in večji del ohranjena sočasna oprema.
Slednjo je leta 1999 odkupil Pokrajinski muzej Kočevje.
Pečnica sobne peči vile Sajovic v Kočevju je izredno kvalitetno delo in sodi v sam vrh secesijskega pečarstva na Slovenskem.
Izdelana je iz lončenine in okrašena z reliefnim motivom cvetov in listov lokvanja, ki se dvigujejo nad vodno gladino. Odlikuje jo natančnost izdelave, prelivanje barvnih glazur, natančne konture in zelo premišljen izbor modnih barv.
Pomen prve replike muzejskega predmeta Pokrajinskega muzeja Kočevje in vile Sajovic bosta predstavila dr. Mateja Kos iz Narodnega muzeja Slovenije in mag. Gojko Zupan iz Direktorata za kulturno dediščino na Ministrstvu za kulturo.
Vabljeni v Pokrajinski muzej Kočevje v četrtek, 10. junija 2004, ob 20. uri.