Domov
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Zgodovina muzeja

http://www.pmk-kocevje.si/img/monstr.gifZametki muzeja segajo v leto 1952, ko so na pobudo zgodovinske komisije pri Okrajnem komiteju ZKS Kočevje in Okrajnem odboru Zveze borcev NOV Kočevje začeli z zbiranjem muzejskega gradiva. Na podlagi enoletnega dela je bilo 16. maja 1953 ustanovljeno Muzejsko društvo Kočevje. Svoje prve prostore je društvo dobilo v bivši Skubizovi vili ob Rinži (danes Krajevna skupnost Kočevje-mesto). Tu je 2. oktobra 1953 pripravilo prvo muzejsko razstavo. Prostori so bili zaradi velike vlage neprimerni za muzejsko dejavnost. Tako je bil del dejavnosti muzeja že leta 1956 prenešen v Šeškov dom, kjer je društvo dobilo tri manjše prostore. Kmalu zatem je društvo prenehalo obstojati. Občinski ljudski odbor Kočevje je leta 1960 ustanovil Splošni lokalni muzej, ki se je že naslednje leto preimenoval v Pokrajinski muzej Kočevje. Na novo lokacijo v Šeškovem domu se je muzej v celoti preselil leta 1963.
V zadnjih petnajstih letih si muzej prizadeva predstaviti javnosti predvsem nekdanjo kulturno podobo prebivalcev na ozemlju Kočevske. Na ta način smo želeli nekdanje, predvsem pa sedanje prebivalce Kočevske, seznaniti z zgodovino območja, ki je bila do pred kratkim v naši kulturni zavesti le malo navzoče ali celo zamolčana. Tako je muzej pripravil vrsto odmevnih razstav. Nekatere izmed njih so bile na gostovanju v številnih krajih po Sloveniji in tudi v tujini.
Drugo polovico osemdesetih, predvsem pa devetdeseta leta prejšnjega stoletja, v delu in načrtih Pokrajinskega muzeja Kočevje označujejo nove usmeritve, spremembe in načrti. Vse večji obisk nas je vzpodbudil k novim oblikam dela, ki terjajo od nas aktivnejše in bolj povezano sodelovanje z obiskovalci vseh generacij. Posebno pozornost namenjamo zlasti najmlajšim obiskovalcem. Od leta 1993 poteka poseben pedagoški program za predšolske in šolske otroke. S tem želimo v muzeju vzgojiti bodoče redne obiskovalce muzejskih prireditev, hkrati pa širiti zanimanje in spoznavanje kulturne dediščine. Mnogi med njimi so postali celo naši sodelavci, zbiralci predmetov. Leto dni kasneje smo prvi v Sloveniji uvedli muzejski abonma, s katerim želimo obiskovalcem omogočiti obisk muzejskih razstav in prireditev na drugačen način in pod ugodnejšimi pogoji.

 

Zgodovina Kočevske
Zgodovina stavbe
ŠEŠKOV DOM KOČEVJE

http://www.pmk-kocevje.si/img/zlata_knjiga.jpg

Muzejska stavba je izjemno pomemben spomenik slovenske državnosti. Zgrajena je bila v letih 1936/37 kot Sokolski dom. Načrte je izdelal pooblaščeni gradbeni inženir Gustav Trenz iz Novega mesta. Dom je predvidel kot večnamensko stavbo z veliko osrednjo telovadnico-dvorano z gledališkim odrom in stranskimi prostori ob njej. Stavba je bila pritlična in je obsegala 585 m2 zazidalne površine. Gradnjo doma je prevzel stavbenik Joško Ivančič. Pri zidarskih delih se je dobro izkazal Matija Trampuš s svojo ekipo. Ostrešje je postavil tesarski mojster Matko iz Metlike.
Prve lopate so zasadili 22. junija 1937. Večino del so opravili člani Sokolskega društva Kočevje sami. S prostovoljnimi prispevki različnih darovalcev, ki so zapisani v Zlati knjigi darovalcev za Sokolski doma v Kočevju, je bilo zbranih 23.450 Din.

Gradnja se je od običajne razlikovala v tem, da so bili nosilni zidovi v predelu telovadnice ojačani z armiranobetonskimi stebri, med seboj povezanih z vencem. Stavba je bila v celoti zidana z opeko iz ribniške opekarne in opekarne Antona Butine iz Mahovnika. Nosilni zidovi so imeli debelino 38 cm, stropovi pa so bili izvedeni v leseni, tramovni konstrukciji.
Ob svečani otvoritvi 22. avgusta 1938 Sokolski dom še ni bil dokončan. V glavnem so ostale nedokončane fasade.

 

V stavbi je od 1. do 4. oktobra 1943 potekal zbor odposlancev slovenskega naroda, prvo neposredno izvoljeno predstavništvo okupiranega naroda v Evropi med drugo svetovno vojno. Zasedanje je zaradi varnosti potekalo ponoči, podnevi so bili odposlanci nastanjeni po okoliških vaseh. Udeležilo se ga je 572 neposredno in posredno izvoljenih ter delegiranih odposlance v, vseh udeležencev je bilo 650.

Za zborovanje je bila dvorana posebej okrašena z napisi in gesli. Ti so bili poškodovani ali uničenikmalu po nemški okupaciji Kočevja oktobra 1943. Skoraj nepoškodovan je ostal le napis nad odrsko odprtino »Narod si bo pisal sodbo sam«.
Po končani drugi svetovni vojni so močno poškodovano stavbo Sokolskega doma obnovili in jo preimenovali v Šeškov dom, po narodnemu heroju Jožetu Šešku (1908-1942). Prvotna tlorisna zasnova stavbe je ostala v novem volumnu, zaradi povečanih potreb in boljše funkcionalnosti so podaljšali le gledališki oder s prvotnih 6 na 13 m, ob jugozahodni steni dvorane pa prizidali še malo dvorano. Povišani prostor nad odrom so zaključili z ravno streho, zunanja vhodna fasada pa je bila v skladu z modo dobe stopničasto monumentalno zaključena in poenotena, kar je popolnoma tuje prvotni stavbni zasnovi. Močni oblikovani posegi na glavni fasadi in gabaritu so izvirni arhitekturi vzeli vtis zleknjene stavbne gmote in spremenili njene plastične sestavine.
V letih 1992-1999 je potekala temeljita prenova stavbe Šeškovega doma in muzejskih prostorov v njej. Pri izdelavi projektov za obnovo stavbe je bila upoštevana polivalentna funkcija uporabe doma, ki naj postane osrednji kulturni in prireditveni prostor mesta Kočevje ter hkrati sodoben muzej. Leta 1993, ob 50-letnici Zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda, je bila izvedena rekonstrukcija osrednje dvorana. Dvorana v Kočevju ima poleg dvoran v Črnomlju in Ajdovščini še edina ohranjene vse osnovne proporce iz časa nastajanja slovenske državnosti med drugo svetovno vojno: osnovno tlorisno obliko s primarnimi gabariti, balkonom, prilagojenim odrom, ravnim tlakom in stropom.
Z adaptacijo, sanacijo in prerazporeditvijo obstoječih prostorov ter pridobitvijo novih so se bistveno izboljšali tudi pogoji za delo muzeja. Muzej je pridobil kvalitetne površine za občasne in stalne razstave, shranjevanje gradiva, interno muzejsko knjižnico in delovne prostore.
V načrtu je še prenova podstrešja za potrebe muzejskega depoja, obnova fasade in ureditev okolice.

 

 

 
 
Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, 1330 Kočevje, tel.: 01/89 50 303, 051 269 972, faks: 01/89 50 305, 89 31 205, info@pmk-kocevje.si