Domov
 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Stalne razstave

Cerkve in kapele župnije Kočevska Reka

stalna razstava
na ogled od 12. septembra 2007
kraj postavitve: župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika na Kočevski Reki
informacije in najava obiskov: 041 941 619
Vikariat Gotenica, ki je prvič omenjen leta 1363, oziroma nekoliko pozneje župnija Kočevska Reka, sta se razvila neposredno iz ribniške župnije. V Kočevski Reki je bila že vsaj leta 1377 ustanovljena župnija pod zavetništvom sv. Janeza Krstnika. Tega leta se omenja tudi prvi župnik na Kočevski Reki.
Ozemlje župnij Borovec, Gotenica in Kočevska Reka je sodilo v nekdanje zaprto območje Kočevska Reka. Duhovnika vanj niso pustili. V letih 1952 - 1956 so bile na omenjenem območju zaradi ideoloških in nacionalnih razlogov podrte vse cerkve, kapele, kapelice in skoraj vsa verska znamenja. Uničene so bile tudi še povsem ohranjene cerkve. Podobno je bilo s pokopališči. V župniji Kočevska Reka je bilo poleg župnijske cerkve sv. Janeza Krstnika skupno porušenih še pet podružničnih cerkva in ravno toliko kapel.
Od leta 1987 so župniji Kočevska Reka pridružili župnije Gotenica in Borovec ter ekspozituro Zdihovo. Na območju, ki ga danes pokriva župnija Kočevska Reka, so bile skupno porušene tri župnijske cerkve, ena ekspoziturna cerkev, devet podružničnih cerkva ter osem kapel.

Na razstavi Cerkve in kapele župnije Kočevska Reka je predstavljenih štirinajst porušenih cerkva in kapel.

 

PREDGRAD IN PREDGRAJCI

Etnološke posebnosti Poljanske doline ob Kolpi in življenje njenih prebivalcev je konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja raziskovala etnologinja Marija Makarovič. Pri svojem delu je uporabila posebno delovno metodo, ki je zahtevala dolgotrajno bivanje v preučevanem kraju in vživljanje v življenjski ritem prebivalcev. Ta metoda je sicer v etnologiji splošno znana in jo uporabljajo tudi drugi etnologi, a do te mere je pri nas ni razvil (še) nihče.
Rezultate večletnega dela je strnila v obsežni in neprecenljivi mikroetnološki monografiji Predgrad in Predgrajci, ki jo je leta 1985 izdala in založila takratna Kulturna skupnost Kočevje. Leto dni kasneje smo ob predstavitvi knjige v Pokrajinskem muzeju Kočevje pripravili tudi manjšo priložnostno razstavo o Predgradu in Predgrajcih.
Po dobrih dvajsetih letih ponovno postavljamo razstavo o narodopisni podobi Predgrada in Predgrajcev, tokrat v Kulturnem domu Predgrad. Osnova za razstavo in spremljajočo knjigo je omenjena raziskava Marije Makarovič. Zgoščene povzetke njenih ugotovitev je pripravila in uredila kustodinja Vesna Jerbič Perko, jih dopolnila z najnovejšimi demografskimi in ostalimi podatki ter vse skupaj strnila v dvajset tematskih sklopov. Temu je dodala še premišljeno izbrane dokumente, predmete, slikovno, zvočno in filmsko gradivo, ki prikazujejo vse, kar je značilno za kraj in njegove prebivalce od najstarejših sledov bivanja do današnjih dni.  
Razstava obiskovalcu prvič na enem mestu ponudi možnost, da se seznani s pestro in raznoliko preteklostjo Predgrada in njegove soseščine. Istočasno predstavlja tudi izziv in priložnost, da postane prva dislocirana zbirka Pokrajinskega muzeja Kočevje.

Avtorica razstave: Vesna Jerbič Perko
Avtorica besedila: Marija Makarovič
Strokovni sodelavci: Ivan Kordiš, Drago Svoljšak, Boris Anton Weiss
Fotografija: Vesna Jerbič Perko, Marjan Briški, Srečo Habič, Margareta Hirschbäck Merhar, Ivan Kordiš, Tomaž Lauko, Maria Kundegraber Lackner, Gorazd Makarovič, Marija Makarovič, Rudi Podlogar, Peter Tomaževič, Peter Žagar
Gradivo so prispevali: Martin Černugelj, Ada Dante, Geodetska uprava Republike Slovenije, Glasbenonarodopisni inštitut Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU, Vladimir Hace, Javni zavod RTV Slovenija Polona Kalič, Ana Kuk,Kulturno šprtno društvo Predgrad, Emil in Valči Lorbar, Ana Majerle, Božena Majerle, Dušan Majerle, Jurij Majerle, Marija Makarovič, Jožica Matkovič, Österreichisches Museum für Volkskunde, Wien, Pokrajinski muzej Kočevje, Marija Rade, Peter Rauh, Slovenski etnografski muzej, Slovenski filmski arhiv pri Arhivu republike Slovenije, Peter Šlajmer, Lojze Šmalcelj, Anica in Štefan Štefanc, Alojz Šterk, Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto, Marija Žalec, Boris Anton Weiss
Kartografija: Mateja Rihtaršič
Tloris osibeniške in kmečke hiše: Gorazd Makarovič
Oblikovanje panojev: Ivan Kordiš
Tehnično urejanje panojev: Aleš Škaper
Tisk panojev: Linear, Tomaž Ilc, s.p.

 

Folklorna skupina Predgrad 1908 - 2008

Ples je bil že v preteklosti družabna sprostitev. Predvsem odraščajoči mladini je bil ples eden izmed načinov spoznavanja in navezovanja tesnejših stikov z drugim spolom.
Zametki Folklorne skupine Predgrad segajo v obdobje pred prvo svetovno vojno. Za vso Poljansko dolino ob Kolpi je bilo še posebno pomembno leto 1908, ko so se 12. junija v beli noši udeležili jubilejnega sprevoda na Dunaju, v počastitev šestdesetletnice vladanja avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. Skupaj z ostalimi predstavniki kranjskih pokrajin so prikazali narodne noše, kmečke šege in običaje.
Letos mineva sto let od velikega slavja na Dunaju. Pričujoča razstava je dopolnitev k stalni razstavi Predgrad in Predgrajci, s katero želimo v Pokrajinskem muzeju Kočevje prikazati pomembnost tega zgodovinskega dogodka za Predgrajke in Predgrajce.
Predgrajska folklorna skupina danes šteje 45 članov, ki prihajajo iz celotne Poljanske doline ob Kolpi. Strokovni in umetniški vodja Folklorne skupine Predgrad je Marko Tekavec, predsednik Kulturno športnega društva pa Alojz Šmalcelj. Na leto opravijo okoli petnajst nastopov po celi Sloveniji. Udeležujejo se vsakoletnih Jurjevanj, območnih revijskih nastopov, srečanj z drugimi folklornimi skupinami in Prangerjad. V spomin na srečanja je Folklorna skupina Predgrad prejela številna priznanja in zahvale.

 

Božidar Jakac: Risbe


na ogled od 24. oktobra 1996,
prenovljena 4. oktobra 2002

 

Božidar Jakac (1899-1989) je najplodovitejši slovenski likovni umetnik-grafik, slikar in ilustrator. Del njegovega obsežnega opusa je z donacijo umetnikove soproge Tatjane Jakac obogatil zbirke Pokrajinskega muzeja v Kočevju in postal javna last. Z njeno donacijo postaja Pokrajinski muzej v Kočevju, ob zbirkah v Kostanjevici in v nekdanjem umetnikovem domu v Novem mestu, varuh pomembne zbirke likovnih del. Podobno kot zbirki v Črnomlju in Dolenjskem muzeju v Novem mestu, sodi kočevska zbirka pretežno v vojni čas, po vsebini pa je močno povezana z zgodovino mesta in njegovega zaledja, še posebej s Kočevskim Rogom.
Jakčev medvojni opus omogoča različne likovno vsebinske predstavitve, ki pa se vendarle ne morejo izogniti vodilnim nosilnim vsebinam in temam. Tudi v novem izboru za stalno postavitev se ponavljajo Jakčeve znane medvojne teme: zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, dogajanje v bunkerju na Rogu med nemško ofenzivo jeseni 1943, partizanske bolnice in ranjenci, razne manifestacije in srečanja v partizanski prestolnici Črnomelj ter drugo dogajanje na osvobojenem ozemlju. Tako kot se ne moremo v nobenem izboru medvojnih del izogniti Jakčevim skicam pomembnih zgodovinskih dogodkov, velja ista ugotovitev za njegove portrete. Ta zvrst Jakčeve umetnosti bo ostala za vselej v središču njegovega ustvarjalnega opusa. Zato so portreti kar številno zastopani tudi v novi postavitvi.

Medvojnim likovnim delom smo tokrat dodali še nekaj del, ki so nastala po vojni. V mislih imamo tista, ki jih je ustvaril kot udeleženec slovesnosti ob odkritju spomenika osvoboditve v Kočevju leta 1953, ki se je, kakor se da razbrati iz Jakčevih krokijev, spremenila v pravi ljudski praznik prebivalcev Kočevja in njegove okolice.

 


 

Kočevska:
Izgubljena kulturna dediščina
kočevskih Nemcev

na ogled od 21. februarja 1997

Razstava razkriva obiskovalcu delček manj znane zgodovine Slovenije in prikazuje kočevsko deželo, ki jo je njeno večinsko prebivalstvo po več kot 600 letih nenadoma zapustilo pozimi 1941/42. Temelji na večletnem vsestranskem raziskovalnem delu Mitje Ferenca in natančni topografski obdelavi Kočevske. Zasnovana je kot soočenje preteklosti s sedanjostjo, s poudarkom na tisti kulturni dediščini, ki je danes ni več.
Propadanje dediščine se je začelo že z izseljevanjem konec 19. stoletja. Po prihodu italijanske vojske v Kočevje so se kočevski Nemci odločili za preselitev. Na novo naselitveno območje ob Savi in Sotli se je preselilo kar 11.509 oseb oz. okoli 97 odstotkov Kočevarjev. Med roško ofenzivo poleti 1942 so Italijani požgali mnoge kočevarske vasi, da se v njih ne bi naselili partizani. Po končani drugi svetovni vojni so nenadoma ostali brez doma in domovine. Danes živijo razkropljeni po vsem svetu, največ v ZDA in Avstriji.
Izselitev kočevskih Nemcev, vojno pustošenje, povojno propadanje in načrtno rušenje v prvi polovici petdesetih let 20. stoletja so pripeljali do skoraj popolnega uničenja materialnih ostankov kulturne dediščine kočevskih Nemcev. Velika sprememba celotne kulturne krajine na Kočevskem je primer, ki bi mu po obsegu daleč naokoli težko našli enakega. Danes so obsežni deli nekdaj kultiviranega ozemlja preraščeni z gozdom, naselja porušena in odstranjena. Znamenja njihove 600-letne prisotnosti na Kočevskem so skoraj izginula. Od 176 naselij jih je več kot sto porušenih in odstranjenih, od 123 cerkva in kapel se jih je ohranilo le 28, v 6 od 17 župnij pa sploh ni nobenega sakralnega objekta več. Ohranjenih je le še 523 nagrobnikov kočevskih Nemcev. Nekaj od teh si lahko ogledate tudi v Pokrajinskem muzeju Kočevje.

 

http://www.pmk-kocevje.si/img/kocevska/slika1.gif

http://www.pmk-kocevje.si/img/kocevska/slika2.gif

 

NAROD SI BO PISAL SODBO SAM. Slovenija od ideje do države

Avtor razstave: Ivan Kordiš

Oblikovanje razstave: Mojca Turk, Polona Zupančič


Na prvi tovrstni muzejski postavitvi v Sloveniji so predstavljena stoletna prizadevanja slovenskega
naroda za samostojno in neodvisno državo. S pomočjo zgodovinskih dokumentov,
fotografskega, filmskega in muzejskega gradiva so prikazani ključni dogodki, procesi in osebnosti za
oblikovanje, graditev, osamosvojitev in nastanek samostojne države Slovenije.
Razstava zajema obdobje od prvega pisno dokumentiranega državnopravnega akta v slovenski
zgodovini, ustoličevanja koroških vojvod na Gosposvetskem polju, do osamosvojitve Slovenije.
Iz tujih arhivov in knjižnic smo pridobili reprodukcije nekaterih ključnih dokumentov naše preteklosti,
večino gradiva pa so prispevali domači arhivi, knjižnice, muzeji, založbe in zasebni zbiralci.
http://www.pmk-kocevje.si/img/narod/najmanjse/IMG02039.jpg
http://www.pmk-kocevje.si/img/narod/najmanjse/narod_uvodni_pano.jpg
http://www.pmk-kocevje.si/img/narod/najmanjse/IMG02064.jpg http://www.pmk-kocevje.si/img/narod/najmanjse/IMG02078.jpg
http://www.pmk-kocevje.si/img/narod/najmanjse/IMG02095.jpg

 

Občasne razstave

  • NA POMOČ! Gasilstvo na Kočevskem
    HELP! Firefighting in the Kočevsko Regio
  • KOČEVSKO V VOJNI ZA SLOVENIJO 1991 - PANOJI
  • KOČEVSKO V VOJNI ZA SLOVENIJO 1991 - ZBORNIK
  • POZDRAV IZ BELE KRAJINE, KOČEVSKE, OSREDNJE DOLENJSKE IN POSAVJA

POZDRAV IZ BELE KRAJINE, KOČEVSKE, OSREDNJE DOLENJSKE IN POSAVJA

Gospodarske dejavnosti na razglednicah do sredine 20. stoletja
Življenje se razvija predvsem v sozvočju z naravnimi danostmi. Ljudje pa smo tisti del živih bitij, ki si krčevito prizadevamo vse stvari postaviti v nekakšne meje, predale, razdelke itd. Te nas prej ovirajo kot pa pripomorejo k logičnemu razumevanju življenja. Z mejami se srečujemo tudi na muzealskem področju, vendar je pokrajina in dediščina ena in edina, težko deljiva. Zato se tudi muzealci jugovzhodne Slovenije povezujemo in smo skupaj pripravili razstavo in katalog razglednic, ki govorijo o gospodarskih dejavnostih na tem območju.
Razglednice so se postopoma razvile iz dopisnice po letu 1869. »Zlato dobo razglednic« v prvih dveh desetletjih 20. stoletja zaznamujejo vsebinsko in tehnično raznolike izdaje razglednic in številni zbiratelji in društva zbirateljev razglednic. Tedaj je bilo pošiljanje razglednic moderno. Postale so prinašalke slik z različno vsebino in praviloma prijaznimi sporočili. Pogosto so mimogrede neprisiljeno oglaševale motive s slikovnega dela razglednic.
Nosilci gospodarskih dejavnosti so s pridom izkoriščali prednosti, ki jih je nudila razglednica. Večinoma je imel skoraj vsak kraj vsaj gostilno in trgovino - torej tudi razglednico. Pestrost in krajevna razširjenost ponudbe razglednic je bila v primerjavi z današnjo ponudbo veliko večja.
Tokratna razstava je posvečena 254 razglednicam, ki prikazujejo gospodarske dejavnosti na obravnavanem območju po sledečih vsebinskih sklopih.
Kmetijstvo je bilo prevladujoča gospodarska dejavnost, a število izdanih razglednic ni temu primerno. Prevladovala je razdrobljena posest, kjer so pridelovali le za lastno oskrbo. Tudi večja posestva se niso posluževala razglednic za oglaševanje svoje dejavnosti.
Obrt je v glavnem služila potrebam domačih prebivalcev, razen na Kočevskem, kjer so krošnjarji prodajali izdelke zunaj domače pokrajine. Zlasti v mestih in trgih je bilo več obrtnikov, ki so se odločali za izdajanje razglednic. Te so ponavadi razdeljene v več polj, kjer ločeno prikazujejo pogled na kraj in na obrtno delavnico.
Trgovino z mešanim blagom je imela skorajda vsaka vas, večja naselja pa so imela tudi specializirane trgovine. Pogosto je vodil isti lastnik dve dejavnosti naenkrat (trgovino, gostilno, pošto, obrtno delavnico itd). Razglednica je gotovo služila tudi oglaševanju kraja in dejavnosti.
Že pregovorno drži, da se ljudje najraje srečujejo v gostilnah, kar je verjetno vplivalo tudi na zalogo razglednic naših gostilničarjev. Glede na število izdanih razglednic smemo sklepati, da so jih brez večjih težav založili in prodali. Njim se lahko zahvalimo za številne ohranjene podobe naših krajev iz prve polovice 20. stoletja.
Industrija in rudarstvo sta dejavnosti, ki sta korenito vplivali na razvoj krajev. Lastnike obratov pogosto zasledimo med založniki razglednic. Premogovniki in lesni obrati so številčno najpogosteje zastopani motivi na razglednicah v tej skupini.
Dobra prometna povezanost krajev z ostalim svetom omogoča hitrejši in lažji gospodarski razvoj. Razglednice so pogosto prinašale podobe novih prometnih pridobitev (mostovi, avtomobili, železnica itd). Slednja je že leta 1862 prinesla gospodarsko prednost Posavju.
Začetke turizma najdemo v termalnih kopališčih in zdraviliščih, v Dolenjskih Toplicah, Čateških toplicah in Šmarjeških Toplicah, kjer so ljudje preživljali svoj prosti čas. Razširjeno je bilo tudi obiskovanje božjepotnih cerkva, rečnih kopališč in izletniških krajev.
Vse razglednice so objavljene v razstavnem katalogu, kjer so tudi krajši orisi gospodarstva na obravnavanem območju. Za pomoč pri branju bo poskrbel bralni trak.
Razstavo spremlja koledar za leto 2008, igra spomin z naslovom Pozdrav iz ..., ki bo didaktični pripomoček našim najmlajšim obiskovalcem, pa tudi vsem ostalim, ki se bodo želeli malo dlje pomuditi ob razstavljenih razglednicah. Otvoritev razstave bo obeležena s priložnostnim poštnim žigom.
Sodelujoči muzeji in galerija: Belokranjski muzej Metlika, Pokrajinski muzej Kočevje, Dolenjski muzej Novo mesto, Posavski muzej Brežice in Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki.
Koordinator projekta: Ivan Kordiš
Avtorji razstave in kataloga: Leon Gregorčič, Vesna Jerbič Perko, Majda Pungerčar, Vlasta Dejak.
Pedagoški program: Helena Rožman
Razstava bo od 20. septembra 2007do 3. februarja 2008 na ogled v Pokrajinskem muzeju Kočevje.


Pretekle razstave

  • Iz muzejskih zbirk (2002)
  • Edina tema je neznanje. Šolstvo in skrb za slepe in slabovidne na Slovenskem (2002)
  • Kočevje 2000-2040: Fotoesej v petih dejanjih. Prvo dejanje 2000-2001 (2001)
  • Narod si bo pisal sodbo sam. Slovenija od ideje do države (1998)
  • Anton Postl: Dolenjski baročni slikar (1998)
  • Jame in jamarstvo na Kočevskem (1997)
  • Vrtec v muzeju: razstava otroških izdelkov (1997)
  • Vodarna in elektrarna mesta Kočevje (1996)
  • Petra Kocjančič: Portreti (1996)
  • Peter Kozler in prvi zemljevid slovenskega ozemlja (1996)
  • Šolstvo na Kočevskem nekoč in danes (1995)
  • Šeškov (Sokolski) dom v Kočevju (1994)
  • 100 let kočevske železnice (1993)
  • Partizanska plačilna sredstva iz zbirke Zmaga Jelinčiča (1993)
  • Idejno-arhitekturne rešitve nove cerkve v Kočevski Reki (1993)
  • B. Jakac: Risbe z zasedanja Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 1.-3.10.1943 (1992)
  • Razvoj kočevske noše (1991)
  • Kostel ob Kolpi (1988)
  • Predgrad in Predgrajci (1986)
  • Boji za osvoboditev Kočevske (1985)
  • Paleolitska Ciganska jama (1981)
  • Življenje in delo Jožeta Šeška (1981)
  • Razvoj NOB na Kočevskem (1978)
  • Prazgodovinski depo Debeli vrh (1977)
  • Tito v Sloveniji (1977)
  • Zaključni boji za osvoboditev Slovenije (1976)
  • Ivan Cankar in umetnost (1976)
  • Dolina Kolpe v borbi za svobodo (1975)
  • Spomeniki NOB na Kočevskem (1974)
  • Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1947 (1973)
  • Mladina Kočevske v NOB in svobodi (1972)
  • 30 let JLA (1971)
  • Pionirska razstava o šolski in izvenšolski dejavnosti (1970)
  • Razvoj ljudske oblasti na Slovenskem (1968)
  • I. SNOUB Toneta Tomšiča (1967)
  • Razvoj občine Kočevje v povojnih letih (1963)
  • Kočevska v boju za svobodo (1963)
  • Zbor odposlancev slovenskega naroda (1963)
  • 20 let vstaje (1961)
  • 40 let Komunistične partije Jugoslavije (1959)
  • Razvoj ljudske oblasti in NOB na Kočevskem (1953)
 
 
Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, 1330 Kočevje, tel.: 01/89 50 303, 051 269 972, faks: 01/89 50 305, 89 31 205, info@pmk-kocevje.si